Ko se temperature spustijo pod ničlo in prve snežinke pobelijo naše ceste, se v ozadju prične eden najzahtevnejših logističnih procesov občinske uprave ter seveda izvajalcev na terenu – izvajanje zimske službe. Naša naloga je zagotoviti, da so vse občinske ceste prevozne, vožnja pa karseda varna tudi v zahtevnih zimskih razmerah.
Kako optimizirati stroške, a hkrati zagotavljati prevoznost in varnost, je pogosto precej velik izziv. Če namreč za izvajanje vzdrževanja cest pozimi porabimo preveč, bo toliko manj sredstev ostalo za asfaltiranje poleti. To logiko je občanom navadno precej težko razložiti.
Kako je organizirano delovanje zimske službe?
Zimska služba se izvaja neprekinjeno, od 15. novembra do 15. marca, po potrebi pa seveda tudi zunaj teh terminov. Pred nekaj leti smo na primer ogromne nanose toče na Ulaki plužili tudi sredi avgusta. V režijskem obratu 24 ur dnevno sproti spremljamo vremenske napovedi ter stanje cest na terenu. Odločitev o proženju ekip na pluženje, posipavanje, odstranjevanje podrtih dreves in podobno se nato vedno izvede izključno na podlagi terenskega ogleda.
Za izvajalca zimskega vzdrževanja cest sta bili za obdobje od 2023-2028 na podlagi javnega razpisa izbrani podjetji TGM Merkelj d. o. o. in Storitve s TGM in pluženje snega Zdenko Merkelj s. p. Dela izvajajo sami ter s pomočjo lokalnih podizvajalcev, kar je za zagotavljanje ustrezne odzivnosti zelo pomembno. Pri zimski službi sta namreč predvsem pri pluženju nujna hipen odziv in dovolj veliko število plužnih strojev.
Sneg je, vi pa ne plužite!
Pri odločanju, kdaj je potrebno pričeti s pluženjem, je poleg jeznih občanov s praviloma letnimi gumami potrebno upoštevati tudi zakonodajo. Področna legislativa namreč pravi:
Prevoznost je zagotovljena, če višina snega na cestah I. in II. prednostnega razreda ne presega 10 cm, na drugih cestah pa 15 cm, promet pa je možen z uporabo zimske opreme vozil. Na odsekih cest z vzdolžnim naklonom nad 10 odstotkov se šteje, da je prevoznost zagotovljena tudi v primeru, če je promet možen samo z uporabo snežnih verig.
Seveda so v primeru močnih snežnih padavin naši izvajalci na teren napoteni bistveno prej, preden zapade 15 cm snega in dejstvo je, da smo se v zadnjih letih, ko se količina snežnih padavin zmanjšuje, vsi skupaj malce razvadili. Ne bi verjeli, kako pogosto prejmemo neprijetna vprašanja, če nas je sneg spet presenetil, na vozišču pa je le-tega le za vzorec.
Zakaj je na naših cestah pozimi pesek?
Za preprečevanje poledice se v naših krajih uporabljajo različne solne mešanice:
- Sol 0–4 mm zmešana s peskom v razmerju približno 1-3, ki se najpogosteje uporablja na občinskih cestah. Pesek znižuje ceno posipne mešanice ter omogoča trenje na vozišču med cesto in pnevmatikami tudi potem, ko je učinek soli že izničen.
- Direkcija za infrastrukturo na državnih cestah največkrat uporablja tekočo sol. To je za Občine zaradi visokih stroškov opreme in skladiščenja skoraj nemogoče.
Ekologi vseskozi opozarjajo, da je treba količino soli v posipnih mešanicah zmanjšati, občane najpogosteje moti pesek na cesti. Naš cilj pa je izključno en sam. S čim nižjimi stroški in brez prevelikih vplivov na okolje preprečiti poledenelost cest. Vsem ustreči je pač nemogoče.
Naš otrok ne more v šolo, ker je na pločniku še sneg!
Nedolgo tega je na Občino prišel jezen apel občanke, da njen otrok ne more v šolo, saj je pločnik poln snega. Začudil sem se, saj je bilo snega morda kakih 20 centimetrov. Seveda me je izredno zanimalo kje živi ta družina. Ko sem izvedel, da so locirani v centru Lašč, manj kot 100 metrov od šole, sem nehote pomislil, da bo potrebno v ceste nemudoma pričeti vgrajevati talno gretje.
Dejstvo je, da pridejo pločniki in parkirišča za pluženje na vrsto zadnji. Glede na to, da se sneg s cest vedno najprej napluži na pločnike, niti ne more biti drugače. Na tem mestu res prosimo za nekaj potrpljenja. Le nekaj desetletij tega meter in več snega v naših krajih ni bil nikakršna redkost, dandanes pa ostanemo doma zaradi »pobeljene ceste«? Resno?
Koliko stane zimska služba v naši občini?
Stroški so seveda močno odvisni od temperatur, količine zapadlega snega in trajanja zimske sezone, ki se včasih lahko zavleče tudi konkretno v april. V povprečju Občina Velike Lašče za zimsko službo letno porabi okrog 200.000 do 300.000 EUR, v posebej s snegom bogatih letih pa lahko tudi znatno več. Zavedati se je potrebno, da majhna količina snega v posameznem letu še ne pomeni nujno tudi nižjih izdatkov. Nepredstavljivo visoke stroške namreč pogosto povzročijo nočne temperature le stopinjo ali dve pod nič, saj je potrebno praktično vsakodnevno posipanje.
Pred časom smo dobili cinično pripombo lokalnega podjetnika, da občina zimsko službo izvaja izredno nerentabilno. Ob dejstvu, da se nam že precej let na razpis javi le en izvajalec, pa še tega je potrebno skorajda prositi, bomo zelo veseli, če kdo v teh pogojih racionalizira utečeno izvajanje. Pa ne verbalno v vaški gostilni in pisanju po različnih omrežjih, ampak v dejansko realnem svetu.
Kotiček za voznike: Kako bolj varno na cesto v zimskih razmerah.
- Vozite s primernimi zimskimi pnevmatikami.
- Vozite počasneje in povečajte varnostno razdaljo.
- Na klancih ne ustavljajte brez potrebe – speljevanje je lahko težavno.
- Dosledno očistite sneg z avtomobila, zlasti s strehe, luči in vetrobranskega stekla.
- Če živite v hribovitem delu občine, imejte v prtljažniku verige.
- Ne parkirajte vozil ob cesti, da ne ovirate pluženja.
- Spoštujte, da so nekateri odseki morda očiščeni nekoliko pozneje – prioritete so določene glede na kategorije ceste.
Rezijski obrat bo skupaj z izvajalci tudi letos z vsemi razpoložljivimi sredstvi skrbel, da bodo naše ceste čim bolj prevozne in varne. Vsem občankam in občanom se zahvaljujemo za dosledno uporabo zimske opreme ter strpnost in razumevanje, ki sta v zimskih mesecih še posebej dragocena.
Roman Viršek, občinska uprava
