Ljubezen do gledališča. Ustvarjanja. Dela z mladimi. Iz teh preprostih, a močnih izhodišč se je rodila ideja o tem, da v okviru KUD Primož Trubar ustanovimo mladinsko sekcijo.
Na prvo srečanje sva s Špelo mlade povabili pred dobrim letom, 11. aprila 2025. Nisva vedeli, kaj naju čaka – se bo sploh kdo odzval, koliko mladih bo prišlo? Strah je bil odveč. Dekleta, željna ustvarjanja, so naju prijetno presenetila in prišla v lepem številu. Hitro je bilo jasno, da imava pred sabo mlade, ki si želijo ustvarjati, se učiti in stopiti na oder. Dobili sva zagon – in poti nazaj ni bilo več.
Začeli smo s preprostimi dejavnostmi: s spoznavanjem, improvizacijo in vajami, skozi katere smo osvajali osnove odrskega izražanja. Kmalu pa je dozorela odločitev, da naredimo korak dlje – da se lotimo prave gledališke predstave z vsem, kar spada zraven.
Po iskanju primernega gledališkega besedila smo se odločili za delo 1500 lajkov avtorice Kim Komljanec. Odločitev ni bila lahka. Teme, ki jih besedilo odpira, so zahtevne in občutljive, zato smo veliko razmišljale in se pogovarjale, ali smo pripravljene na tak izziv. Na koncu pa smo si bile enotne – o takih temah je treba spregovoriti. Predstava namreč odpira vprašanja odraščanja v sodobnem svetu: pritisk družbenih omrežij, iskanje lastne identitete, odnosi z vrstniki in starši ter občutek osamljenosti, ki se lahko skriva tudi za navidezno popolno podobo. V ospredju je zgodba najstnice, ujete med pričakovanji okolice in lastnim notranjim svetom, ki ga vse težje razume. Dotika se tudi težjih tem, kot so stiske mladih, duševno zdravje in navsezadnje tudi samopoškodovanje. Prav zato se nam je zdelo še toliko pomembneje, da to zgodbo predstavimo iskreno, odgovorno in s spoštovanjem do tematike.
Proces ustvarjanja ni bil vedno enostaven. A vsakič znova se je izkazalo, da je vredno vztrajati. Čeprav so naše vaje potekale ob koncih tedna, ko smo bile pogosto že utrujene od vseh obveznosti, so dekleta vedno znova prihajala na vaje z energijo, voljo in iskreno željo po ustvarjanju. Ajda, Lucija, Mila, Patricija, Tinkara, Tjaša in Zala so pokazale zagnanost, odgovornost in izjemno mero zrelosti. In zakaj ves čas govorim o dekletih, če pa smo na odru imeli tudi enega predstavnika moškega spola? Res je – znano je, da so pri nas dekleta nekoliko bolj pogumna in odprta za take izkušnje. A na pomoč nam je priskočil Iztok, ki je pogumno sprejel vlogo in tako dopolnil igralsko zasedbo. Pozneje smo celo uspeli prepričati še Roka, ki je posodil glas enemu izmed likov.
Sčasoma je skupina postajala vedno bolj povezana. Med njimi so se stkale vezi, zaupanje in občutek pripadnosti. Vedno bolje so razumeli tudi, kako deluje oder. Kmalu je postalo jasno, da to ni zgolj krožek ali obveznost, ampak da smo zgradili nek varen prostor, skupnost.
Vrhunec našega dela je prišel v soboto, 18. aprila, ko je v Levstikovem domu zaživela predstava 1500 lajkov. Mladi igralci so na odru nastopili samozavestno, njihova igra je bila prepričljiva, iskrena in čustveno močna – kot da treme sploh ne bi bilo. V tistem trenutku se je pokazalo, da nobena vaja ni bila zaman.
Ob zadnji izrečeni besedi, ki je zaznamovala konec premiere, sva s Špelo ostali brez besed. Preplavil naju je občutek ponosa, ki ga je težko opisati. Spremljati te mlade ljudi skozi proces ustvarjanja je bilo nekaj posebnega – ne le zato, ker so rasli kot igralci, temveč tudi zato, ker so rasli kot posamezniki. Verjameva, da s to predstavo ne zaključujemo našega delovanja, temveč šele odpiramo novo poglavje. Idej nam ne manjka, zamisli za nadaljnje ustvarjanje že nastajajo, zato se iskreno veseliva vsega, kar bomo v prihodnosti še ustvarili.
Glede na odziv občinstva bi lahko rekla, da smo se dobro izkazali in uspeli; ne le z izvedbo predstave, temveč tudi s sporočilom, ki smo ga želeli predati. Uspelo nam je ustvariti nekaj, kar ima pomen. Ustvarili smo nekaj, kar nas je povezalo kot skupino, odprlo pomembne teme in mladim dalo prostor, da se izrazijo.
O tem, kako so proces doživljali mladi sami, pa najbolje povedo njihove besede – v nadaljevanju si lahko preberete nekaj njihovih misli o ustvarjanju v naši skupini.
Še pred letom dni se mi ni sanjalo, da bom kdaj nastopala v gledališki igri, in še manj, da se bom priključila mladinski sekciji KUD Primož Trubar. To je bila ena najlepših izkušenj v mojem življenju, predvsem zaradi lepih trenutkov in ljudi, ki so jih naredili zelo posebne. Rada bi se zahvalila Evi in Špeli za mentorstvo, vložen trud in čas, ki sta si ga vzeli, da sta nas naučili vsega o gledališki igri. Veselim se nadaljnjega sodelovanja ter ustvarjanja novih, nepozabnih trenutkov. Hvala za vse!
Lucija Zabukovec
V sklopu KUD Mladi smo predstavo 1500 lajkov pripravili skupaj z našima režiserkama Evo in Špelo, ki sta nas skozi proces nastanka usmerjali, popravljali in nam pomagali, da smo lahko kot ekipa izvedli našo prvo premiero. Skupaj s soigralci smo se naučili, da v igri ne nastopaš samo kot lik, ampak mu daš osebnost, zgodbo in z njim občinstvu predajaš sporočilo predstave. Čeprav smo se odločili za resno tematiko, na vajah ni manjkalo smeha, podpore in novih prijateljstev med nami. Spoznali smo celoten proces ustvarjanja od igralcev do oseb v zakulisju, ki končno dogajanje na odru izpopolnijo. Vsak člen je pomemben – tako v našem delu kot življenju.
Ajda Špehar
Zelo mi je bilo lepo delati z vsemi, res sem uživala na vajah in tudi na koncu na predstavi. Hkrati se mi je zdela tema predstave zelo pomembna, ker se kot družba premalo pogovarjamo o tem. Mislim, da smo vsi skupaj veliko odnesli od tega ter se veliko naučili.
Zala Sedej
Meni se je zdela predstava zelo zabavna in tudi poučna – tako za gledati kot ustvarjati. Zelo sem uživala v naši skupinici ljudi, ki smo se zbrali, da smo jo ustvarili.
Mila Novina Kurir
Ob tem bi se rada še enkrat iskreno zahvalila vsem, ki so nas podpirali na naši dosedanji poti. Posebna zahvala gre vsem staršem, ki so svoje otroke vozili na vaje (ki jih, sploh proti koncu, ni bilo malo), jim stali ob strani in nama zaupali. Iskrena hvala tudi tehnični ekipi, ki je poskrbela, da je predstava na odru zaživela tako, kot smo si jo zamislili – še posebej Drejcu za oblikovanje zvoka in luči ter vsem ostalim, ki so s svojim sodelovanjem kakor koli prispevali k nastanku predstave. Hvala tudi vsem obiskovalcem, ki so nas nagradili s svojo prisotnostjo in aplavzom.
Če ste premiero predstave zamudili, vas vabimo, da se nam pridružite na ponovitvi, ki bo v petek, 22. maja, ob 19. uri v Levstikovem domu v Velikih Laščah. In če vas še nismo prepričali, naj spregovorijo še gledalci, ki so si našo stvaritev že ogledali.
Predstava 1500 lajkov, ki so jo uprizorili člani mladinske sekcije KUD Primož Trubar, predvsem osnovnošolci in dijaki, je prijetno presenečenje in dokaz, da gledališka ustvarjalnost med mladimi še kako živi.
Gre za njihovo prvo odrsko izkušnjo v takem obsegu, kar je bilo mestoma opaziti, a to nikakor ne zasenči celotnega vtisa, ki je v osnovi zelo pozitiven.
Mladi igralci so na oder prinesli energijo, iskrenost in predvsem pogum. Čeprav je jasno, da ne gre za profesionalne igralce, so svojo nalogo opravili z občutkom in predanostjo, ki jo je občinstvo znalo prepoznati in nagraditi z močnim aplavzom. Njihova igra je bila pristna, mestoma celo presenetljivo suverena, predvsem pa je izžarevala ekipni duh.
Uprizorjena igra 1500 lajkov izstopa kot sveža, aktualna in predvsem srčna predstava. Mladi ustvarjalci so dokazali, da imajo potencial, voljo in talent, ki si zaslužijo nadaljnjo podporo.
Če je to njihov prvi korak na odru, lahko z zanimanjem pričakujemo, kam jih bo ta pot še pripeljala.
Tomaž Zabukovec
Predstava je presegla moja pričakovanja. Vsi igralci ste jo odigrali kot pravi profesionalci. Vse je potekalo tekoče in usklajeno. Veseli me, da prosti čas preživljate ob ustvarjanju in druženju.
Koristno bi bilo, če bi vas povabili v osnovne in srednje šole. Staršem bi skozi igro približali odraščanje njihovih mladostnikov. To je učinkovitejše kot golo predavanje. Učenci in dijaki bi dobili lep vzgled in spoznali, da se lahko uporaba vse mogočih naprav omeji in vsaj malo nadomesti z osebnimi stiki.
Čestitke in vztrajajte še naprej!
Darja Hočevar
Gledališke predstave 1500 lajkov se je lotila igralska ekipa (večinoma) najstniških igralcev, ki so ravno v obdobju, v katerem se človek prvič seznani s temami, ki jih drama obravnava: všečnost, tesnobnost in posledično samopoškodovanje.
Igralke in igralci so se s temi temami izjemno soočili. Igranje mladih deklet in fanta je bilo pristno in ganljivo, dotaknili so se življenjskih problemov, s katerimi se vsak posameznik v občinstvu kdaj spopade. Prepričana sem, da je vsak gledalec začutil najstnico Evo. Pohvalila bi tudi vizualne vsebine – telefonska sporočila, videe in fotografije. Premišljen dodatek k predstavi, ki jo je povzdignil na višjo raven.
Kaja Cajner
Naj za konec dodam, da so vrata mladinske sekcije vedno odprta tudi novim članom. Če vas vleče na oder ali pa si želite preprosto ustvarjati v prijetni in spodbudni družbi – lepo vabljeni, da se nam pridružite. Pišite nam na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. – z veseljem vas sprejmemo medse.
Avtorica besedila: Eva Pečnik
Avtorja fotografij: Tomaž Pečnik, Klemen Pečnik
