Kulturni praznik na Trubarjevi domačiji
Zala Mlakar, JZTK
Fotografije: Dan Grešak, ZRU
Ob slovenskem kulturnem prazniku, 8. februarja, je bilo na Trubarjevi domačiji živahno in ustvarjalno.
Vrata domačije so bila za obiskovalce odprta med 10. in 16. uro. Kulturni dan je privabil številne obiskovalce, ki so želeli praznik preživeti v duhu znanja, besede in kulturne dediščine.
Slovenski kulturni praznik, posvečen spominu na Franceta Prešerna, nas vsako leto spomni na pomen kulture, jezika in umetnosti za naš narodni obstoj. Prav na Trubarjevi domačiji, kjer ohranjamo spomin na začetke slovenske pisane besede, dobi ta dan še posebno simbolno vrednost.
Dopoldanski program je v Galeriji Skedenj zaznamovala ustvarjalna delavnica akroSTIHi, namenjena otrokom in mladostnikom. Pod vodstvom Zavoda za razvijanje ustvarjalnosti so mladi udeleženci raziskovali moč besed ter ustvarjali pesmi v obliki akrostiha. Skozi igro, domišljijo in literarno ustvarjanje so odkrivali, kako lahko iz posameznih črk nastane poezija, ter se tako poklonili slovenskemu kulturnemu prazniku.
Popoldne je v Trubarjevi spominski sobi sledilo predavanje z naslovom Trubar in njegov čas, ki ga je pripravila Breda Dvořák Drašler. Predavanja se je udeležilo lepo število obiskovalcev, ki so z zanimanjem prisluhnili predstavitvi življenja in dela Primoža Trubarja.
Udeleženci so podrobneje spoznali njegovo neprecenljivo vlogo pri oblikovanju slovenskega knjižnega jezika. Prav na temeljih njegovega dela se je začela oblikovati slovenska pisana beseda, ki je postala pomemben temelj narodne zavesti in kulturne identitete.
Dogajanje 8. februarja je znova potrdilo, da Trubarjeva domačija ni le prostor zgodovinskega spomina, temveč živo kulturno središče, kjer se prepletajo preteklost, znanje in sodobna ustvarjalnost. Veseli nas, da so obiskovalci kulturni dan namenili tudi poglobljenemu spoznavanju očeta slovenskega knjižnega jezika ter s tem izkazali spoštovanje do bogate slovenske kulturne dediščine.
