V torek, 25. marca 2025, je na Trubarjevi domačiji potekal pogovorni večer z naslovom Na Trubarjevem stolu. Dogodek je organiziral Javni zavod Trubarjevi kraji pod pokroviteljstvom Občine Velike Lašče.
Gost večera je bil Jan Plestenjak, eden najuspešnejših glasbenikov pri nas.
Dogodek, ki ga je vodila Nuša Lesar, je ponudil priložnost za globlji vpogled v umetnikov osebni svet in ustvarjalno pot. Občinstvo je napolnilo Trubarjevo spominsko sobo, kar potrjuje, da je zanimanje za pevca, ki že desetletja zaznamuje slovensko glasbeno sceno, še vedno izjemno.
Jan Plestenjak je skozi pogovor razkril mnoge plati svoje življenjske poti. Delil je spomine na otroštvo, dotaknil se je prvih stikov z glasbo, igranja kitare, vpliva družine na svojo oblikovanje kot osebe in ustvarjalca. Poudaril je pomen vztrajnosti in discipline, ki ga spremljata že od začetka kariere in še danes predstavljata ključni del njegovega uspeha.
Z občutkom spoštovanja do glasbe je pripovedoval tudi o študiju na prestižni šoli Berklee College of Music v Bostonu, na katero kljub odličnosti izobraževanja nima najlepših spominov. Zaradi finančnih težav je bilo to leto osame, napornega dela in odrekanja. Po vrnitvi v Evropo je študij nadaljeval v Avstriji in obenem nastopal po osnovnih šolah, kjer je nabiral izkušnje, ki so ga glasbeno in osebnostno oblikovale.
Pogovor je tekel tudi o slavi, o zavedanju svoje prepoznavnosti. Poudaril je, da slava sama po sebi zanj ni vrednota, ampak zgolj spremljevalec uspeha. S tem v mislih je navzočim omenil misel rimskega filozofa Marka Avrelija: »Odmev aplavza je zelo kratek.«
Občinstvu je zaupal tudi, da so nastopi pred velikimi množicami močno čustveno doživetje, polno energije in odziva ljudi, kar je zanj vedno znova nepozabno.
Odprto je spregovoril tudi o strahu, ki je kljub dolgoletni karieri še vedno prisoten, strah pred neuspehom, boleznijo in predvsem pred izgubo bližnjih.
Pri ustvarjanju glasbe išče navdih v vsakdanjem življenju, v odnosih, v občutkih. Piše tako zase kot za druge izvajalce, a zanimivo, da doma ne prepeva in ne posluša glasbe.
Ob zaključku se je dotaknil tudi pomena slovenskega jezika in kulture, ki mu je prostor spominske sobe Primoža Trubarja dodal še poseben simbolni pomen. Izrazil je ponos nad Slovenijo, njenimi ljudmi in naravo in tudi nad jezikom, ki ga je treba ohranjati in negovati. Občinstvo je pozval k večjemu spoštovanju domačega, ne zgolj znanih osebnosti, temveč vseh nas.
Večer je minil v prijetnem vzdušju. Obiskovalci so odšli bogatejši za osebno zgodbo glasbenika, ki je tokrat z besedami namesto z glasbo, uspel doseči prav tako močan učinek.
Program sta s svojim sodelovanjem pod mentorstvom Mirjane Zeljić Brnčič popestrila učenca Glasbene šole Ribnica Matija Košir in Jure Sedmak na klavirju.
Zala Mlakar, JZTK
Foto: Boštjan Podlogar
