V nedeljo, 21. septembra, je Društvo za ohranjanje dediščine uspešno izvedlo Pohod po Trubarjevi rojstni fari in osrednjo prireditev Praznik suhega sadja. Od pohodnikov in vseh obiskovalcev na Gradežu smo ves dan poslušali pohvale, tako da zvečer kljub utrujenosti naši nasmehi niso zamrli.
Pohod do Rašice...
Malo po deveti uri zjutraj nas je 71 pohodnikov, okrepčanih s krofi, ki jih je poklonila Pekarna Grosuplje oziroma skupina Don Don, po pozdravu predsednika društva Lojzeta Senčarja vzelo pot pod noge proti Rašici. Na Trubarjevi domačiji nas je pričakala Breda Dvořak Drašler, teologinja in avtorica nekaj del o Primožu Trubarju, ki je tudi odraščala v Trubarjevih krajih v Nemčiji. Izvedeli smo, da smo posebni gostje, saj je bila prav 21. septembra (tudi v nedeljo) leta 1986 odprta Trubarjeva spominska soba. Opisala je objekte in zgodovino domačije ter tudi opremo, knjige in vitraže v spominski sobi. Osvežila nam je spomin na pomembne dogodke in osebe v Trubarjevem življenju ter z veseljem odgovarjala na mnoga vprašanja obiskovalcev. Poudarila je, da smo Slovenci premalo ponosni na očeta slovenske književnosti. V Nemčiji v Derendingenu, kjer je vodil župnijo in bil pokopan, imajo Trubarjev vrtec in ulico; vse je napisano tudi v slovenščini; hranijo še nekaj izvirnih Trubarjevih predmetov.
… in do Škocjana
Pot proti Škocjanu smo nadaljevali mimo dveh zanimivih točk – zmajevega gnezda in jame Skedence – do cerkve, v kateri je bil Trubar krščen. Tam nas je sprejel župnik Janez Selan. Omenil je, da je šele pred kratkim ugotovil, kako je na panoju nasproti župnišča upodobljena prvotna cerkev. Dotaknil se je zgodovine naših krajev in grofov Turjaških, za katere je navedel tudi pozitivna pričevanja. Ko so pogorele hiše v Laporju, jim je grof za obnovo ponudil svoj les, grofica je zanje zbirala denar, Andrej Turjaški pa je v bitki pri Sisku premagal Turke in tako za nekaj časa odrešil prebivalce. Selan je opozoril na ploščo o krstu Primoža Trubarja v cerkvi in na najstarejši grb grofov Turjačanov na fasadi cerkve. Na koncu je pohvalil naše društvo in njegovo skrb za dediščino ter še omenil, da je bil njegov daljni sorodnik kartograf Ivan Selan.
Kulturni program na gradeškem odru
Pred kulturnim programom je predsednik društva Lojze Senčar na kratko predstavil društvo, se vsem članicam in članom ter drugim prostovoljcem in prostovoljkam zahvalil za pomoč pri izvedbi obeh prireditev, naštel stojničarje in napovedoval nastopajoče. V pozdravnih besedah je župan Matjaž Hočevar pohvalil združevanje generacij, kulture, turizma in tradicije na takih dogodkih ter vsem zaželel prijeten dan.
Najprej so ob spremljavi kitarista Marka Šavlija učenci POŠ Turjak zapeli pesem o lisički in nato zaplesali znani ljudski ples »rašplo«. Gradeški Krheljčki so ob strunah kitaristov Mihe in Benjamina Merljaka ter pod vodstvom Petre Jakob Merljak zapeli Sijaj, sijaj, sončece in »sušilniško himno«. Kot zadnja je premierno nastopila skupina pevk Društva upokojencev Velike Lašče Marlenke s pesmimi Lepa Anka kolo vodi, Pesem bolečine in Odšla je starka zima. Vsi nastopajoči so doživeli velik aplavz.
Ela Gale, vodja Marlenk, je povedala, da njihov zborček obstaja šele od lani; članice so se želele predstaviti »širši« skupnosti v naši občini, zato so se odločile za nastop na našem prazniku. Prvič so pele na občnem zboru DU Velike Lašče. Predsednica DU Jožica Mavser Nosan je povedala, da si med svojim mandatom v društvu, ki sicer obstaja že več kot 70 let, zelo prizadeva za nove dejavnosti, zato so ustanovili tudi ta zbor, uvajajo bralni krožek in ročna dela. Marlenke so zatrdile, da so se imele prečudovito in da je bil njihov nastop zanje zelo pomemben.
Drugo dogajanje
Na začetku vasi so se pri dveh članicah gostje najprej okrepčali s prvim šilcem in našemu društvu namenili tudi kak prostovoljni prispevek. Nato so na številnih stojnicah z izdelki domače obrti lahko nakupili med, domače testenine in napitke, keramiko, lesene in lončarske izdelke, pletenine, čipke ter drug tekstil, tudi igrače, nakit, vitraže in še vrsto drugih ročno izdelanih predmetov ter seveda marsikaj iz ponudbe našega društva – suho sadje, različno pecivo in žganje, kis iz suhega sadja, domači sok, zobotrebce in lesene žlice. Ponudba hrane je bila pestra, od svinjine in rib do dveh vrst kaše; tudi izbira pijače je bila prilagojena vsem okusom.
Za postrežbo obiskovalcev ter za vodenje in razlago o vaških znamenitostih (sušilnica sadja, razstava starega orodja …) je skrbela množica članic in članov ter pomočnikov; nekaj članic je prikazovalo stara podeželska opravila, dve tudi klekljanje.
Članice, ki so izdajale dobitke, so imele veliko dela, saj je bilo prodanih vseh 730 srečk. Obiskana je bila razstava gob, ki smo jih nabrali člani in članice in od katerih je determinatorka uspela določiti 107 različnih vrst, užitnih, neužitnih in strupenih, mnogih nabranih pa žal ni imela časa ali jih znala določiti.
Zvečer je za zabavo in ples skrbel ansambel Pojav; najbolj neutrudni plesalci so bili iz Društva upokojencev Moravče in Turističnega društva Dolsko – iz največjih skupin obiskovalcev.
Klepet z obiskovalci
Že med potjo do Gradeža sem poklepetala s pohodnikoma, ki sta se pripeljala iz daljne Sevnice. Za pohod sta izvedela iz Slovenskih novic. Na pohodu sta zelo uživala, in čeprav se jima je mudilo domov, sta se nato vseeno na kratko sprehodila po prizorišču na Gradežu. Celotno dogajanje se jima je zdelo zanimivo in dobro pripravljeno.
Nada in Jože Sakelšek sta na povabilo članice prikolesarila iz naselja Žlebe pri Medvodah. Najbolj sta ju navdušila rezbarja Tomaž in Lado Jakob, saj se kar nista mogla odtrgati od njune stojnice. Pohvalila sta složnost in povezanost vaščanov, da smo bili sposobni organizirati tako zahtevno prireditev.
Društvo upokojencev Moravče
Moravški upokojenci in upokojenke so se na Gradež pripeljali z avtobusom; devet se jih je udeležilo tudi pohoda. Predsednica društva Vojka Rebolj je našla napoved naše prireditve na internetu in se je spomnila na nekdanjo društveno pevsko skupino Suhe češplje, ki so že nastopale pri njih, in z našo članico Ireno Zore je nekoč tudi službeno sodelovala. Pohod se ji je zdel ravno prav naporen in dolg, razlaga na Trubarjevini super. Njihovo društvo je v gorenjskem združenju, v katerem je 49 članic, in obljubila je, da bo »dober glas o nas« širila tudi naprej. Ceni in podpira trud ter delo našega društva. Tudi člani, ki niso šli na pohod, so lepo preživeli dan do skupnega druženja. Veseli so, da se v zrelih letih še odpravijo kam, kjer je zanimivo in pestro dogajanje. Na koncu je omenila, da imajo v društvu tudi folklorno skupino in da se je s predsednikom že dogovarjala za nastop na našem naslednjem prazniku.
Turistično društvo Dolsko
Zlatka Tičar je predsednica že tretji mandat. Za prireditev so izvedeli slučajno, ko so iskali destinacijo za svojo strokovno ekskurzijo v zvezi s kulturno dediščino. Tako so odkrili našo spletno stran. Najprej si je 20 članov ogledalo znamenitosti v Ribnici; nato so se pripeljali na Gradež. V društvu imajo mnoge sekcije, od kulinarične (tako kot nekatere naše članice so vpisani v Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije za peko poprtnika) do zeliščarske; imajo tudi folklorno skupino in sekcijo različnih ročnih del. So nosilci Vegove poti, za katero so uspeli pridobiti evropska sredstva, tako kot za aktiv članic Plamenk, ki izdelujejo dekorativne izdelke iz testa, ter za zeliščni vrt. Kar šest njihovih projektov poteka iz evropskih sredstev, kjer TD sodeluje kot partner; sredstva jim založita občina ali LAS, kjer tudi pripravijo vso dokumentacijo. Predsednica je pohvalila izjemno vodenje Borisa Zoreta in celotno prireditev ter obljubila nastop njihove folklorne skupine, če jih bomo povabili na eno od naslednjih prireditev.
Turistično in športno društvo Škocjan
Ker smo »sosedje«, od našega društva vsako leto dobijo vabilo. Letos pa se je 11 članov in članic odločilo za udeležbo na pohodu in prireditvi; bili so tretja največja skupina obiskovalcev. Pogovarjala sem se s podpredsednikom Janezom Severjem. Na Gradežu so imeli še polno energije, saj so bili med mlajšimi udeleženci. Pohod je bil zanje povsem nenaporen; celotno dogajanje na Gradežu je ocenil kot zanimivo in pestro.
Omenim naj še, da se mnogi obiskovalci radi vračajo vsako leto; med drugim so nas ponovno obiskali nekdanji vrhunski alpinist Bojan Pollak s hčerko in John Stearle iz Teksasa, sorodnik družine Sterle oziroma Strle z Gradeža, o katerih sem leta 2022 v Trobli objavila poseben članek.
Za konec
Obe prireditvi sta bili uspešni tudi po zaslugi mnogih nečlanov in nečlanic, ki so nam priskočili na pomoč. Nekaj donatorjev je društvu namenilo po več 100 evrov; mnogi so prispevali dobitke za srečelov. Omeniti moram še gasilce PGD Škocjan, ki so ves čas skrbeli za varno parkiranje.
Dogodka sta bila odmevna v medijih; na več radijskih postajah je bila objavljena napoved obeh prireditev; prispevki so bili med drugim v Slovenskih novicah in Kmečkem glasu; za Planet TV in radio Univox je bil posnet tudi intervju s predsednikom društva Lojzetom Senčarjem.
Zdenka Zabukovec
Foto: Brane Vršnik in Zdenka Zabukovec
Foto: Brane Vršnik in Zdenka Zabukovec
