PRAZNOVANJE DNEVA ŽENA
Marca smo v društvu praznovali Dan žena, kar že tradicionalno poteka v gostiln Pri Zori v Kompoljah. Družili smo se ob dobrem kosilu in zaplesali ob Ivanovi glasbi. Seveda smo ob zaključku ženskam podarili lončnico, nismo pa pozabili na možakarje, ki jim je Zdenka spekla žemljice in jih zapakirala skupaj s kuhanim jajčkom.
IZLET Z NIKOM – VIDEM V DOBREPOLJU
Prispevek: Ela Gale
Niko je skupino članov v aprilu popeljal na Videm v Dobrepolju, kjer so spoznavali življenje in delo bratov Franceta in Toneta Kralja, domačinov ter znanih kiparjev in slikarjev. Na pokopališču ob cerkvi so si ogledali kipe akademskega kiparja Franceta Kralja. France Kralj je oče slovenske moderne umetnosti. Pri cerkvi stoji njegov spomenik v prvi svetovni vojni padlim rojakom na Vidmu. Na pokopališču je leta 1943 po naročilu dobrepoljskega podjetnika Antona Drobniča izdelal nagrobni spomenik, v katerem je skoraj 230 modeliranih podob povezal v enoten mozaik nestvarnega občestva svetnikov, umetnikov, rojakov z izpostavljenim portretom naročnika Drobniča in avtoportretom z bratom Tonetom ob sebi.
Na zunanji strani cerkve pod arkadami so zanimive freske akademskega slikarja Žige Hriberška, ki se je priselil v Dobrepoljsko dolino. Na freskah je upodobil pet skrivnosti svetega dela rožnega venca.
V Jakličevem domu so si ogledali film o Tonetu Kralju, v spominski sobi pa razstavo o ljudskem izročilu. Tone Kralj, mlajši brat Franceta Kralja, rojen 1900 v Zagorici, je bil kipar, slikar in grafik. Narisal je etično mejo od svetih Višarij do Trsta, ki jo prikazujejo njegove poslikave v cerkvah na tem območju.
BRALNI KROŽEK – SENOVO
Prispevek: Neva Oberstar
Članice bralnega krožka smo se udeležile 3. vseslovenskega srečanja bralk in bralcev v Senovem pod sloganom: ŽIVLJENJE JE LEPŠE, ČE BEREMO …
Letošnje srečanje je potekalo pod geslom ZA MAVRIČNO SOŽITJE. Poleg upokojencev so bili prisotni tudi učenci OŠ Senovo, tako da je imelo srečanje pridih medgeneracijskega druženja. Srečanje je popestril mešani pevski zbor DU Senovo. Posebej zanimivo je bilo srečanje s patrom Karlom Geržanom, ki je imel zabavno in poučno predavanje. Njegove modre misli so nam polepšale dan. Na srce nam je položil, da naj živimo tako, da se bomo dobro počutili. Imejmo se radi, poskrbimo zase, poiščimo stvari, ki nas pomirjajo, saj bomo lahko samo tako v zadovoljstvo sebi in vsem, s katerimi se srečujemo. Z konec pa še poudarek na misli, zakaj brati: KNJIGA NAS UMIRJA, DA MISLITI IN NAS OSVOBAJA.
V septembru bomo zopet pričeli z bralnim krožkom. Veseli bomo vsakega novega člana, ki ima veselje do branja.
IZLET – BREZJE, PLANICA IN KROPA
Na aprilskem izletu smo obiskali Brezje, Planico in Kropo. Največja romarska bazilika Marije pomagaj na Brezjah je dobro poznana, verjetno pa mnogim ni poznana zgodba o nastanku Marijine podobe. Ta je nastala, ko je Napoleon zasedel Kranjsko. Takrat je v Kranju živel znameniti slikar Leopold Layer, ki so ga med vojno Francozi zaprli, ker je tudi ponarejal denar. V svoji stiski v zaporu se je obrnil v prošnji k Mariji Pomagaj na Brezjah in obljubil, da bo naslikal novo sliko za oltar, če ga bo rešila iz ječe. Layer je bil rešen in izpolnil je obljubo. Leta 1814 je naslikal sedanjo Marijino podobo z Jezusom.
Nordijski center Planica je sodoben skakalno-tekaški center v ledeniški dolini pod Poncami. Tu je sedem skakalnic namenjenih treningu smučarjev skakalcev. Po številnih stopnicah se je mogoče povzpeti na Bloudkovo velikanko in z vrha občudovati pogum vsakega skakalca, ki se spusti po njej. Letos smo lahko spremljali tudi rekord Domna Prevca – 254,5 metra. Lahko se spustimo po atraktivni jeklenici ali poletimo v vetrovniku v Nordijskem centru. V centru si lahko ogledamo tudi razstavo o zgodovini smučarskih poletov. Lahko se pa samo sprehodimo po lepi okolici.
Kropa je razpotegnjeno naselje ob vznožju Jelovice. Znana je po kroparskih kovačih. Naselje je zraslo v poznem srednjem veku na ozemlju plemiške rodbine Ortenburg. Skozi kraj teče 2 kilometra dolg hudourniški potok Kroparica. Ime je dobil po vodi, ki se v deževnih dneh peni kot krop in lahko tudi zelo naraste. Kroparica je bila naravni vir, ki je poganjal vodna kolesa kovačev in jim tako olajšal kovanje. Pot smo začeli pri bajerju nekdanje spodnje fužine, ki je preko vodnih korit in zapornic z vodno energijo oskrboval topilnico železove rude; ta je bila v bližini postavljena sredi 16. stoletja. Z osrednjega trga, imenovanega Plac, smo se povzpeli do cerkvice svetega Lenarta, ki je tudi zavetnik kovačev. Sezidana je bila leta 1481 in jo krasi lep daritveni oltar, ki je kovaška umetnina domačinov Jožeta Šolarja in Joža Bertonclja. Od cerkvice je lep razgled na Kropo. Na Placu stoji Florjanovo znamenje iz 17. stoletja. Seveda ne smemo izpustiti kovaškega muzeja sredi trga v Klinarjevi hiši. To je fužinska stavba iz konca 18. stoletja. V muzeju lahko spoznamo delo in življenje kroparskih kovačev. Kovaštvo se je razvilo zaradi naravnih danosti železove rude, lesa iz gozdov Jelovice in vode iz Kroparice. Kovači so izdelovali žeblje v vigenjcu, ki je delno kamnita in delno lesena stavba ob vodnem toku s kolesom za pogon mehov. Edina še ohranjena kovačnica za ročno kovanje žebljev je Vigenjca Vice. Kovaške družine so bile številne. Žeblje so kovali tako starši kot otroci. Ženske in otroci so kovali manjše žeblje za čevlje in podkovanje konj. Največji žebelj je tehtal en kilogram in se je imenoval benečan. Namenjen je bil povezovanju pilotov v Benetkah. Družina je morala dnevno narediti 2000 žebljev, plačilo je bilo tedensko. Življenje je bilo težko. Na manjšem prostoru sta živeli dve družini, v eni hiši tudi 70 ljudi.
V kraju stoji dobro ohranjena večja Petračeva hiša, last pokojnega Dušana Petrača, znanega fizika, ki je deloval tudi v raznih NASINIH projektih.
Kropa je kulturni spomenik državnega pomena. Nekoč je tam živelo okoli 1500 prebivalcev, danes je številka manjša od 1000. Tu še deluje obrat umetniškega kovaštva, ki ponuja lepe kovaške izdelke. (povzeto po pripovedi kustosinje v muzeju)
Zapisala: Jožica Mavsar Nosan, fotografije: arhiv DU
FOTOGRAFIJE: Niko Samsa
