Dan žena

Tudi letos smo kot že nekaj let prej v večjem številu ob dobrem kosilu in prijetni glasbi v Kompoljah praznovali 8. marec – dan žena. Nismo pa pozabili na dan mučenikov, tako da so vsi obiskovalci domov odšli domov z majhno pozornostjo. Ohranimo te običaje.

Strelstvo

Zelo sem vesela, ker nam je uspelo na novo oblikovati skupino strelcev, ki trenutno šteje 9 članov; dobrodošli tudi novi, ki bi si želeli popestriti dneve s to dejavnostjo. Vključijo se lahko tudi ženske. Ekipa se je že udeležila tekmovanja na Rudniku.

Izobraževanje

V aprilu smo imeli delavnico z naslovom Uporaba pametnega telefona. V jesenskem času bomo na željo udeležencev organizirali nadaljevanje delavnice. Načrtujemo tudi predavanje o pasteh marketinga.

Potovanje

Z Nikom je manjša skupina odšla na ogled mesta Kamnik. Potovanje smo si popestrili z avtobusom in vlakom. Ogledali smo si Plečnikovo železniško postajo, hišo na mestnem trgu in kapelo božjega groba v frančiškanskem samostanu. 

Kapela je polna simbolike, ki se prične s portalnim vhodom iz hodnika. Osnovna ideja je šotor. Strop je okrašen s trto, simbolom Kristusa. Na sprednjem delu se zaključuje z zadnjimi Kristusovimi besedami na križu: »Dopolnjeno je!« Tabernakelj je iz enega kosa marmorja iz Podpeči in predstavlja skalni grob. Za njim je veliko sonce, ki predstavlja zmago nad življenjem. Na nasprotni steni pa je veliko razpelo. Po stenah je 56 lučk. Kapela je bila namreč končana leta 1956. Lučke so izdelane v obliki nemških čelad in spominjajo na nemško okupacijo; hkrati predstavljajo sijoče zvezde miru in sprave.

Lepo urejena samostanska knjižnica hrani okoli 10.000 zvezkov. Knjige so razporejene na 14 področij. Tu je shranjen tudi del zapuščine jezikoslovca patra Stanislava Škrabca. Posebnost je tudi Dalmatinov prevod petih Mojzesovih knjig iz leta 1578 v originalu z Dalmatinovim predgovorom, ki je bil v ostalih knjigah v času reformacije odstranjen.

Povzpeli smo se tudi na grad in o mestu izvedeli še veliko zanimivosti.

Malo daljši izlet nas je na začetku aprila popeljal na grad Komenda pri Polzeli in na ogled knežjega mesta Celje.

Grad je nekoč veljal za pomembno strateško stavbo rodbine polzelskih vitezov Helensteinov, preko katerih se prvič omenja že leta 1149. V 13. stoletju je grad za pol tisočletja prešel v roke Malteškega viteškega reda; takrat se ga je tudi prijelo ime Komenda, ki pomeni upravno enoto redovne posesti. Tudi kasneje je grad s svojo dominantno lego ter stavbno-zgodovinskimi značilnostmi predstavlja pomemben kulturni in zgodovinski spomenik. Leta 2011 je bil grad Komenda temeljito prenovljen. Ob vhodu nas je pozdravil kamnit antični lev iz 1. stoletja. V gradu hranijo zbirko eksponatov malteškega viteškega reda. Tam so poročna dvorana, soba pesnice in pisateljice Neže Maurer, stalna zbirka likovnih del akademske slikarke Darinke Pavletič – Lorenčak in obnovljena horizontalna sušilnica hmelja. V gradu ima prostore glasbena šola in lepo urejena velika knjižnica.

Naprej nas je pot vodila do tretjega največjega mesta v Sloveniji – Celja. Nad njim kraljuje Celjski grad. Sprehodili smo se skozi mestno središče in se ustavili pri spomeniku Almi Kalin. Alma je bila svetovna popotnica in zelo izobražena ženska. Rodila se je Slovencema – očetu Jakobu, ki je bil major avstro-ogrske vojske in mami Vilibaldi – učiteljici na celjski dekliški šoli. V družini so govorili nemško in Alma se ni naučila slovenščine. Uporabljala jo je redko in samo pogovorno. Zgodaj je pokazala smisel za glasbo, risanje in za učenje jezikov. Govorila je 8 tujih jezikov, a med njimi ni bilo slovenščine. Leta 1918 je v Celju ustanovila šolo za tuje jezike. Prepotovala je velik del sveta in o svojih doživetjih pisala v revijah in časopisih. Bila je nasprotnica nacizma in se je v strahu pred Gestapom leta 1944 odpravila med partizane. Zapustila je veliko literarnih del.

Zapisala: Jožica Mavsar Nosan

Tweet