Takoj po počitniškem premoru in uživanju na morju so se septembra v Društvu upokojencev zopet pričele različne aktivnosti.
V sodelovanju s policijo smo pomagali pri varovanju otrok v križišču na Turjaku in v Velikih Laščah v prvem tednu pouka. Na Rašici smo se udeležili predavanja o Primožu Trubarju in o žagi. Prisotni smo bili na območnem srečanju ZDUS. Septembrski dan smo si popestrili z vožnjo po Ljubljanici. Kljub deževnemu vremenu smo se imeli lepo.
V tednu mobilnosti so nekateri z vlakom odpotovali v Ribnico. Vokalna skupina »Marlenke« je imela prvi javni nastop ob prazniku suhega sadja na Gradežu.
Konec septembra pa smo na petdnevnem izletu doživljali lepote zahodne Srbije.
Na naši poti smo spoznavali kraje ob reki Drini, obiskali Narodni park Tara, turistični center Zlatibor, reko Unac. Vrhunec pa je bila vožnja po delu ozkotirne železnice, ki je nekdaj povezovala Beograd z Dubrovnikom. Jezero Peručac je nastalo z izgradnjo hidrocentrale na reki Drini, po kateri smo zapluli in ob dobrem kosilu občudovali plaže in zanimive počitniške hišice na obeh bregovih reke. Ogledali smo si srednjeveški samostan Rača, 365 m dolgo reko Vrelo in zanimivo destilarno alkoholnih pijač. Tu v hrastovih sodih zorijo žganje, ki ima kar 63 procentov alkohola. Žganje v sodih zori približno 3 leta, potem pa iz njega ustvarjajo različne žgane pijače.
V Drvengradu smo občudovali leseno naselje, katerega ustanovitelj in pobudnik je režiser Emir Kusturica, ki ima tam tudi svojo hišo. Lepo urejene hišice so razvrščene v ulice in imajo različne namembnosti. Nedaleč stran vozi muzejski vlak Šarganska osmica. Z njim smo se popeljali skozi predore in viadukte. Nastanili smo se v hotelu v Zlatiboru, kjer so urejeni lepi apartmaji. V Zlatiboru gradijo velike bloke, namenjene izključno turistični dejavnosti. Posebno zanimiva je bila plovba po Sjeničkem jezeru, kjer v skalovju gnezdijo beloglavi jastrebi. Z vrha Pešterske planote smo opazovali zanimivo vijuganje reke Uvac.
V vasi Sirogojno smo se sprehodili po muzeju na prostem, kjer je prikazano življenje takratnega prebivalstva v preteklosti. Glavna lesena hiša z manjšimi poslopji, kurnikom, koruznjakom, hišo za mladoporočence, ognjiščem za peko kruha, svinjakom, šolo je res nekaj posebnega in lepega.
Zanimiv dogodek je bila tudi vožnja z 9 kilometrov dolgo panoramsko žičnico na 1496 m visok vrh Tornik. Ko smo zapustili Srbijo, smo v Bosni obiskali še Višegrad in se sprehodili po znamenitem starem mostu ter prenočili v lepo urejenem hotelu v toplicah Ozren. Na poti proti domu smo si ogledali še trdnjavo v Doboju in se z bogatimi vtisi vrnili domov.
V oktobru so se pričele ustaljene dejavnosti, kot so telovadba, strelstvo, delavnica za spomin, pevske vaje in branje. Mesec starejših smo namenili obisku naših članov v domovih za ostarele in tistim, ki živijo doma, a niso mobilni. Na srečanje pri Škrabcu smo povabili jubilante – naše letošnje 80- in 90-letnike. Skupaj z njimi smo se poveselili. Udeležilo se je 9 jubilantov, ostalih 6 pa smo obiskali na domu. Želimo jim še veliko lepih in srečnih dni.
Jožica Mavsar Nosan
