Spreminjanje podnebja je najpomembnejša stalnica v dosedanji zgodovini Zemlje.
Začel bi z mislijo, da ljudje mnogo vemo, še več pa je tega, česar ne vemo. To velja tudi za geološko zgodovino zemlje in zgodovino človeške vrste. Mnogo tega, kar mislimo, da vemo, je sicer podprto z dokazi, ampak novi argumenti in dokazi lahko spremenijo dotlej poznane dokaze, da dobijo nov pomen in tako spremenijo naš pogled na preteklost.
Človeško zgodovino opiramo na pisne vire in na zgodovinske najdbe. Tudi pisni viri so lahko vprašljivi. Egiptovski faraon, ki se je bojeval s Hetiti (Hetiti so med drugim prvi poznali železo iz rude) se je v besedilih na templjih, zgrajenih v njegovem času, bahal s sijajnimi zmagami nad Hetiti. Ampak ko so nedolgo tega našli v razvalinah hetitske prestolnice v Mali Aziji originalno pogodbo z Egiptom (ki sta jo podpisali obe strani), na glinenih tablicah pisanih v klinopisu, so ugotovili, da je bila reč precej drugačna, kot piše v egiptovskih templjih. Kot kaže, je že takrat postala resnica prva žrtev vsake vojne.
Še bolj je vprašljiva geološka zgodovina zemlje. Že za najmlajšo ledeno dobo velja, da zadnja ledena dobi uniči večino sledov prejšnjih ledenih dob. Tudi o razpadu praceline Pangeje na današnje celine bolj sklepamo, kot vemo. Zelo verjetno je geološka zgodovina zemlje res potekala tako, kot piše v učbenikih, ampak prave gotovosti ni. Velja domneva, za čas, ki nam je bližje; imamo več podatkov in zato so trditve bolj malo verjetne.
Tudi pogled v vesolje nam prinaša več vprašanj kot odgovorov. Morda so najpomembnejši dogodki v geološki zgodovini zemlje in v zgodovini človeštva menjave ledenih dob z medledenimi dobami. Po doslej splošno sprejetih ugotovitvah (seveda z rezervami) so ledene dobe trajale okrog 60.000 let vsaka in medledene dobe ca. 100.000 let vsaka.
Zadnja (würmska) ledena doba se je končala pred 10.000 leti (morda 11.000 leti). Würmsko ledeno dobo označujeta dve večji poledenitvi. Vmes smo imeli malo toplejši, a še vedno ledenodoben olševien (od 45.000 let do 32.000 let pred sedanjostjo). Pri nas so ledeniki takrat segali od Radovljice; pod ledom sta bila celovška kotlina in notranjski Snežnik. V nižjih območjih južneje so imeli tundro z mahovi in lišaji in z živalmi, ki so se hranile z mahovi in lišaji. Tudi nekatere ledene dobe so bile bolj mrzle od drugih in so segale bolj na jug.
Ledenike dokazujemo z ledeniškimi morenami, to je z množico kamnitega drobirja, ki ga je ledenik potiskal pred seboj in ob bokih. Ko se je ledenik umaknil, so morene ostale. Pred würmsko ledeno dobo je bila riškowürmska medledena doba, ki je trajala dobrih 100.000 let. O preteklosti sklepamo na podlagi najdb ostankov ali spremenjenih ostankov rastlin in živali.
Ostanke rastlin in živali najdemo največkrat tam, kjer jih je zasula kakšna naravna katastrofa. Gre za slučajne dogodke, ki nam nič ne povedo o razširjenosti rastlinske in živalske vrste. Več nam povedo najdbe cvetnega peloda iz vrtnin v nekdanjih jezerih ali rudnikih. Tudi v Sloveniji poznamo nekaj vrtin. V 60-ih letih preteklega stoletja so izvrtali 130 metrov globoko vrtino na Ljubljanskem barju – do skalnatega dna. Ljubljansko barje je tektonska udorina, ki je bila tako globoko, da je bila dolgo brez odtoka.
Cvetnice so se domnevno pojavile na zemlji v kredi – zadnje obdobje mezozoika pred 130 milijoni let do 70 milijonov let. Veter je od rastlin, ki so rasle blizu, zanesel cvetni prah nad jezero; pelod je padel v vodo, potonil na dno, kjer so ga pokrile naplavine, ki so jih tja prinesle poplave, ki so bile mnogo močnejše in pogostejše, kot so danes. Tako se je pelod ohranil in danes lahko vemo, kakšne rastline (cvetnice) so v določenem času rasle na bregovih današnjega barja.
Ker vemo pri kakšni temperaturi rastejo določene rastline, lahko sklepamo na takratno podnebje. Iz podatkov o pelodu vemo, da smo imeli na bregovih Ljubljanskega barja v würmu redke bore; z nastopom holocena smo dobili hrastov gozd, okrog 8000 let pred sedanjostjo, ki kaže na mnogo toplejše obdobje, kot ga imamo danes; nato se je zopet rahlo ohladilo, zato smo dobili mešani listnato iglasti gozd, kot ga poznamo danes. Sedanje segrevanje iglasti gozd ponovno izrinja.
S spreminjanjem rastlinstva se je spreminjalo tudi živalstvo. Bukev je z gostim listjem zatrla vso podrast in živali, ki so se hranile z njo, so se morale umakniti. V rudniku Velenje so izvrtali 160 metrov globoko vrtino, iz katere sklepamo na podnebje v würmski medledeni dobi. Podatki kažejo, da so takrat imeli najmanj dve otoplitvi, v katerih je bila temperatura vsaj za nekaj stopinj C višja od današnjih. Tudi v nam bližnjem času smo imeli večjo ohladitev, ki se je začela okrog leta 1250 in je tralala kakih 500 let. Takrat so pri nas opustili mnogo hribovskih kmetij, ker je bilo preveč mraz za poljedelstvo in živinorejo. Premog in nafta sta domnevno nastala iz organskih snovi. Njune zaloge so končne in jih bo prej ali slej zmanjkalo. Skladi premoga so ponekod debeli več metrov. Premog je domnevno nastal iz velikanskih praproti, ki so rasle skoraj po vsem svetu. To je bilo v karbonu, ki je predzadnje obdobje paleozoika – pred 360 milijoni let do 290 milijonov let (ocene so različne).
Tako velike praproti so lahko zrasle samo v veliko toplejšem podnebju kot je današnje. V zraku je bilo tudi več ogljikovega dioksida. Vsak dan se vozimo s pomočjo naftnih derivatov. Nafta je domnevno nastala iz odmrlih alg in podobnih živih bitij, ki naj bi potonile na dno morja, kjer so jih prekrile naplavine, ki so bile mnogo večje od današnjih. Tudi alge in podobna bitja so v takih množinah lahko nastajale samo v toplejšem podnebju. Alge so najbolj zaslužne za to, da imamo danes na zemlji tako malo ogljikovega dioksida v zraku (0,03 % zraka piše v moji knjigi iz leta 1984). Tudi luna je bila domnevno nekdaj bližje zemlji, kot je danes (v povprečju 384 400 kilometrov). Zaradi plimovanja morja nastaja trenje (plimovanje povzroča luna s svojo gravitacijo). Zato se luna vsako leto odmakne od Zemlje za 3,5 cm. Zemlji bližja luna je povzročala velikanske plime, ki so potisnile morske vode daleč od obale v notranjost in z oseko odnašale v morje vse, kar se je dalo odnesti. Ledene in medledene dobe si razlagamo s (periodičnim) spreminjanjem razdalje zemlje od sonca. Za otoplitev v medledenih dobah nimamo pojasnila.
Končal bi z mislijo, s katero sem začel. Naše sedanje znanje nam na mnoga vprašanja ne daje odgovorov ali pa jih nočemo slišati. Če hočemo premostiti izzive, ki so pred nami, bi si morali to priznati.
Janez Škulj
